Rekordna zaposlenost skriva razpoko: javni sektor raste, industrija se krči
V času vlade Roberta Goloba se je skupno število zaposlenih povečalo tako v javnem kot v zasebnem sektorju, vendar podrobnejši pogled razkriva bolj mešano sliko. Medtem ko je zaposlenost v nekaterih dejavnostih rasla, se je v predelovalni industriji v tem obdobju zmanjšala.
Slovenski trg dela ostaja močan: zaposlenost je rekordna, brezposelnost nizka. V času vlade Roberta Goloba se je število delovno aktivnih povečalo z 920 tisoč na 938 tisoč. A pod površjem je gibanje bolj dinamično: število delovnih mest v predelovalni industriji se je namreč, za razliko od javnega sektorja in storitvenega sektorja nasploh, v teh štirih letih zmanjšalo.
Je rast javnega sektorja posledica zaposlovanja v ožji državni upravi ali tudi oziroma predvsem v drugih delih javnega sektorja, kot sta šolstvo in zdravstvo? In kaj se je v zadnjih štirih letih dogajalo v zasebnem sektorju?
Večji javni sektor
Javni sektor je pred nastopom mandata vlade Roberta Goloba, ki je z delom začela junija 2022, po kazalniku števila opravljenih ur zaposloval 184.096 ljudi, januarja letos (novejših podatkov ni) pa 192.718, kar je okoli 8.600 več.
Na ministrstvu za javno upravo so nedavno – v odzivu na nekatere medijske objave o rasti števila zaposlenih v javnem sektorju – navedli, da se je med letoma 2022 in 2025 najbolj povečalo število zaposlenih v naslednjih dejavnostih:
- zdravstvu (1.540 zaposlenih, 4-odstotno povišanje),
- socialnem varstvu (609 zaposlenih, 4-odstotno povišanje),
- vzgoji in izobraževanju (2.449 zaposlenih, 3-odstotno povišanje).
V policiji je bilo medtem marca letos manj zaposlenih kot maja 2022, prav tako v zaporniškem sistemu, število vojakov pa je ostalo približno enako, kažejo podatki o številu zaposlenih v javnem sektorju na podlagi skupnega kadrovskega načrta (SKN), ki jih mesečno objavlja ministrstvo za javno upravo.
Pa ministrstva?
Ti podatki kažejo, da se je med majem 2022 in marcem 2026 okrepil tudi ožji del državne uprave, in sicer za okoli 1.570 zaposlenih. Število zaposlenih se je s 15.180 povečalo na 16.751. V to številko je vštetih tudi 2.386 zaposlenih na upravnih enotah (pred štirimi leti jih je bilo sto manj).
Za primerjavo, v času zadnje Janševe vlade se je (v polovico krajšem mandatu med marcem 2020 in majem 2022) v ožji državni upravi in upravnih enotah skupaj zaposlilo 670 ljudi (s 14.510 na 15.180), od tega 50 na upravnih enotah.
A na ministrstvu za javno upravo trdijo, da je del rasti državne uprave v tem mandatu le ‘statističen’. Kot pravijo, se približno polovica zaposlitev nanaša na statistični prenos oseb, ki so bile že prej (torej v času prejšnjih vlad) zaposlene v državni upravi zaradi izvajanja tehnične pomoči za izvajanje evropske kohezijske politike, a so jih vlade vodile ločeno. Od leta 2023 pa so del skupnega kadrovskega načrta (SKN).
Številke za ta mandat sicer kažejo, da ima ministrstvo za digitalno preobrazbo, prej organizirano kot vladna služba z 48 zaposlenimi, danes 264 zaposlenih. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, prej vladna služba z 58 zaposlenimi, jih ima le malce manj – 246.
Novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost ima 114 zaposlenih, ministrstvo za delo 431 (prej 346), ministrstvo za kulturo 233 (prej 211). Ministrstvo za naravne vire in prostor, ministrstvo za infrastrukturo ter v tem mandatu ustanovljeno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki so si ob zadnji reorganizaciji vlade menjali nekatera področja, imajo zdaj skupaj okoli 2.150 zaposlenih (prej 1.870).
Zasebni sektor raste, izziv v industriji
Pa zasebni sektor? Številke statističnega urada za celoten zasebni sektor kažejo na povečanje števila delovno aktivnih s 674 tisoč na 682 tisoč v Golobovem mandatu. A število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, torej industriji, se je v tem času zmanjšalo. Pri tem opozorimo, da so primerljivi mesečni podatki zaradi spremembe klasifikacije dejavnosti SKD na voljo le za čas od začetka mandata vlade do konca leta 2025.
Leto 2022 je bilo sicer za gospodarstvo zelo močno, tako da je današnja zaposlenost še vedno nad ravnmi leta 2019.
Kot kaže spodnja razpredelnica, se je število delovnih mest v farmaciji med 2022 in 2025 povečalo za tri tisoč, kar je pretežno posledica naložb Krke, Sandoza ter Novartisa. Povečanje je tudi v panogi popravila in montaže strojev. To pa ni bilo dovolj, da bi kompenziralo padec v drugih panogah, predvsem v proizvodnji motornih vozil, proizvodnji električnih naprav, proizvodnji pohištva. Neto izpad je štiri tisoč delovnih mest.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) medtem v zadnjih mesecih navaja podatke, da je “v zadnjih treh letih število delovno aktivnih v predelovalnih in zaposlovalnih dejavnostih upadlo za dobrih šest tisoč”. Ta podatek je citiran tudi v predlogu interventnega zakona tako imenovanega tretjega bloka.
